éndjoler [v.s.c.] esse so ene copiutrece. Etimolodjeye: erî-rfijhaedje a pårti di "éndjoleu"", 2003. | éndjoleu, éndjoleu u éndjolresse [o.f.n.] li ci (cene) ki boute u ki djouwe tofer so ls éndjoles. Etimolodjeye: mot fwait direk sol bodje "éndjole", 1998.