manaedje [o.n.] 1. Cope di djins marieyes. On manaedje c' est on rashonnaedje di deus djins ki dvèt sopoirter des situwåcions k' i n' årént nén viké s' il årént yeu dmoré tchaeke di s' costé (ratourné pa [[L. Baijot]]). F. ménage, couple. >> manaedje di cénk francs:, u >> manaedje ki n' va pus k' so ene fesse: =, >> ki va a schî-fesse: on manaedje ki n' va pus (ki s' margaye tofer). Ça våt mî k' on manaedje di cénk francs wice k' on fwait ene foice po l' efant ([[Véronique Roba]] et [[Jacques Lefebvre]]). >> On dit k' les manaedjes ni vont pus: tite d' ene pîce da [[C. Derycke]]. 2. plaece wice k' i dmorèt, måjhon. A falou k' i vindaxhe si manaedje. (ramexhné pa [[L. Remacle]]). F. foyer, maison . >> feme di manaedje: li feme, dins ene måjhon. F. maitresse de maison. Li petroleu vindeut s' martchandeye ås femes di manaedje, ki s' endè siervént po fé aler leus kinkets et retchos. 3. [[Motî:ahesse|ahesses]] del måjhone. Il a confondou l' manaedje. F. ménage, vaisselle. >> sipiyî l' manaedje:: broyî ene sacwè k' on-z a dandjî. rl a: [[Motî:broye-manaedje|broye-manaedje]]. 4. ovraedje po tni ene måjhon nete. Eyet s' manaedje, waitîz l' aler; come ele li sait astårer ([[O. Fabry]]). >> feme di manaedje: [[Motî:meskene|meskene]]. Ti profitéves d' on moumint d' inatincion del feme di manaedje po fé cure so l' ecnêye deus inglitins ([[G. Mottard]]). 5. famile. Ele fijheut sacwants comissions, pol manaedje, divant di riprinde li wapeur ([[Bernard Louis]]). Tchaeke manaedje aveut on polî padrî l' måjhone. F. famille. Disfondowes: manèdje, mwin.nadje, mwinrnadje, mwin.nâdje, mènadje. manaedjreye drole di manaedje. Mon Diu, mon Diu, ké manadjreye ! Mot d' acolaedje: * [[Motî:broye-manaedje|broye-manaedje]] * [[Motî:tribole-manaedje|tribole-manaedje]] Parintêye: * [[Motî:manaedjî|manaedjî]].